»Ko sem kot plesalka stala sama med množico borcev, zavedajoč se, da bom zmogla s svojim plesnim darom in šibkim telesom izpovedati, kar nas je družilo, da bom zmogla obvladati tudi neizmeren naravni prostor, sem čutila v nogah moč, ko sem teptala trda zemeljska tla.«

– Marta Paulin – Brina

Spomenik: struktura, otipljiva struktura, trajajoča otipljiva struktura kot spomin na zgodovinski pojav, fiksacija specifičnega spomina, ki izide iz strahu pred izgubo spomina. Zdaj pa: narediti nekoga, ki je gibanje samo, v spomenik.

Brina – kinestetični spomenik prinaša v obstajanje slovensko sodobno plesalko Marto Paulin alias Brino – kot je bilo njeno partizansko ime. Brina je na mnogih srečanjih nastopala z improvizacijskimi plesi za borce in borke ter lokalno prebivalstvo. Po vojni se je morala zaradi pomrznjenih prstov na nogah odpovedati aktivnemu plesnemu ustvarjanju. Kinestetični spomenik opolnomoči Brino kot antifašistko in plesalko koreografinjo, dviga jo v tekočo in glasovno pojavnost, kot telo, ki je gibanje samo. 

# tovarišica brina # gibanje združuje # antifašizem # glej tja # nekaj se premika # brina živi # premiera

Brina – kinestetični spomenik je kolaborativni projekt Leje Jurišić, Bare Kolenc in kolektiva NO1 (Peter Kutin, Patrik Lechner, Mathias Lenz) * produkcija: Pekinpah * koprodukcija: NO1 & Samosvoj * podpora Ministrstvo za kulturo RS, Avstrijski kulturni forum Ljubljana

© David Višnjić